V slovo

Sporočamo vam žalostno vest, da nas je po kratki in hudi bolezni zapustila sodelavka Jana Kunčič. Za vedno bo ostala v naših srcih.

Pogreb bo v nedeljo, 12. decembra, ob 15. uri na radovljiškem pokopališču. Od nje se lahko poslovite na dan pogreba od 13. ure dalje v poslovilni vežici.

kolektiv Osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica

Jani v slovo

Ko nam v zbornici pogled uide na tisti prostor ob omarah, najprej zazna tisto, česar ni – lepo poravnanih kupov raznih listov, potiskanih z vajami ali testi v njeni najljubši pisavi Comic Sans, velike torbe, v kateri se je poleg knjig in map vedno našel kak poseben bombonček, dišava ali kaj čudežnega, kar je odmašilo zamašen nos, odpravilo glavobol ali kaj drugega neprijetnega. Vedno smo čutili, da pomoč v resnici ni prišla iz tiste torbe, ampak iz Janinega iskrenega namena, da pomaga.

Oko še bolj pogreši njeno najljubšo barvo. Modro. Se spomnimo, ko je razlagala, da bo šla po nekaj drugačnega za valeto, naslednji dan pa je z navihanim, rahlo opravičujočim nasmehom rekla: »Ja, itak je spet vse v plavem.«

Najlepša pa je bila modrina njenega pogleda, največkrat v družbi zvonkega smeha, včasih pa tudi nejevoljnega ali »zdaj sem pa huda« izraza.

Premalokrat smo ji povedali, kako spoštujemo in cenimo njeno delo in strokovnost. Jana je daleč presegla pomen besede učiteljica. Svojih učencev ni le poučevala, vsak od njih je čutil, da ga pozna, sprejema, razume, spoštuje, da je tudi njen otrok. In v petindvajsetih letih šolskega življenja je ustvarila res številno družino.

Danes se od nje ne poslavljamo samo sodelavke in sodelavci, ampak jo bodo tako kot mi pogrešali njeni učenci, tudi tisti, ki so zdaj že sami starši in bi si želeli, da bi Jana poučevala še njihove otroke.

Veste, Jana za nas, ki nas je razveseljevala in navdihovala, nikoli ne bo zares odšla. Le malo oddaljila se je od nas.

In, Jana, te besede so natisnjene v Comic Sans.